Evropsko leto kulturne dediščine: lepe so slovenske cerkve

Po slovenski deželi je razpršenih preko 3.000 cerkva, ter nekaj tisoč kapelic in znamenj. Sakralni objekti predstavljajo daleč največji delež slovenske kulturne dediščine. Skozi stoletja so arhitekti, kamnoseki, gladbeniki, slikarji, kiparji in drugi, v njih pustili najboljše, kar so znali, zmogli in čutili, kar danes občuduje oko vsakega, pa naj bo redni ali občasni obiskovalec, romar, ali pa zgolj radoveden turist.

Nekatere so bile zgrajene po zaobljubah, druge v zahvalo za konec kuge, vojne. Največ jih je posvečenih Mariji, preko 450. Številne med njimi so še danes, zlasti ob posebnih romarskih dnevih, zelo oblegane. Kako prazni bi bili sončni slovenski griči brez prijaznih cerkvic, ki pozdravljajo popotnika!

Romanja poznajo praktično vse religije. V islamu je romanje v Meko ena od temeljnih dolžnosti vernika, Budisti romajo od enega do drugega templja v pričakovanju razsvetljenja, Judje v spomin na dolgo potovanje njihovih prednikov proti obljubljeni deželi. Romanja so že stoletja tudi del krščanstva. Nekoč so ljudje romali zaradi spokorništva, danes zaradi priprošenj, zahval, ali pa preprosto zaradi kratkega bega od zahtevnega in z vsem mogočim napolnjenega vsakdana. Romanja so na Slovenskem še posebej živa v dneh okrog Velikega Šmarna (15. avgust).

Ko boste obiskali Slovenijo, boste zagotovo vstopili vsaj v eno od cerkva, saj so skoraj v vsakem kraju tisto najimenitnejše, kar kraj ponuja kot kulturno dediščino in zročilo stoletij. Za pokušino pa predstavljamo fotografije nekaterih bolj, pa tudi manj znanih Marijinih cerkva na Slovenskem.