Evropsko leto kulturne dediščine: Samostani na slovenskem

Morda kdo poreče, da so samostani stvar srednjega veka, ali vsaj daljne preteklosti. A ne bo držalo. Samostani so tudi danes del slovenskega vsakdana. Kar 42 je še vedno delujočih, 14 njih je ukinjenih, njihove stavbe pa služijo drugim namenom. Število tistih, ki so nekoč delovali, a danes na njih ne spominjajo več niti zaraščene razvaline, pa ni povsem znano.

Vsi samostani spadajo na listo slovenske snovne kulturne dediščine, mnogi med njimi so spomeniki državnega pomena. Večina med njimi so neizmerna zakladnica arhitekture, slikarstva, kiparstva, pa tudi centri duhovnosti. Nekateri v svojih knjižnicah hranijo dragocene knjige in druge zapise. Eni so prenehali delovati že za časa reform avstrijskega cesarja Jožefa II, posamezni že pred tem, drugim nista bila naklonjena druga svetovna vojna in obdobje po njej. Številni brez prekinitve delujejo že stoletja, spet drugi so svojo dejavnost ponovno obudili k življenju.

Samostani so vključeni v vsakdanje življenja v svoji okolici, se posvečajo delu z mladimi, karitativnosti, drugi, a redki, so zaprti za širšo javnost, ter se v svoji kontemplativnosti umikajo sodobnemu vrvežu, posvečajo študiju in molitvi.

Ko boste potovali po Slovenski deželi, vstopite tudi v katerega od številnih samostanov. Marsikdaj jih boste nepričakovano našli za prvim vogalom! Občudujte arhitekturo poslopij in samostanskih cerkva, ali pa preprosto uživajte v redki tišini, ki jo je mogoče najti le še redkokje.

Za pokušino vam ponujamo nekatere izmed njih. A tudi prav vsak drugi si zasluži, da ga kdaj obiščete.