Evropsko leto kulturne dediščine: Kozolec

Slovenija se lahko upravičeno pohvali z izjemno lepim in urejenim podeželjem. Nekatere hiše so biseri arhitekture, ki so jih zapustili predniki, spet druge so novejše in odražajo duh sedanjega časa. A vse so polne cvetja, obdane z lepo urejenimi vrtovi, njivami, travniki in gozdovi. Slovenske vasi, tako sončni hribi, kot prijazne doline, pa se ponašajo še z nečim-s kozolci. Gre za posebnost, ki jo je mogoče videti zlasti v Sloveniji, najdemo pa jih tudi na jugu Avstrije in zahodu Italije, praviloma tam, kjer živijo, ali so nekoč živeli Slovenci.

Kozolec je ponavadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave. Poznamo več vrst kozolcev, ki so jih skozi stoletja izdelale spretne roke slovenskih tesarjev, pogosto pravih ljudskih umetnikov. Slovensko pokrajino krasijo toplarji, ozroma dvojni kozolci, pa enojni-stegnjeni kozolci, kozolci na kozla, kozolci s plaščem, oziroma nadstreškom, prislonjeni kozolci, ter mnoge druge vrste in kombinacije različnih kozolcev.

Nekoč si kmečkega dela ni bilo mogoče predstavljati brez kozolca. Bili so mesto za shranjevanje orodja, vozov, sušenje sena, kuruze, pšenice in drugih žit, pa tudi prostor druženja in veselja. Ljudje sodobnega časa, se vedno bolj vračamo k naravi, obnašamo se bolj ekološko, želimo zdravo in okusno hrano.  Zato prihajajo kozolci zopet v modo.

Ko boste potovali skozi Slovenijo, bodite pozorni na kozolce, ki so izjemna kulturna dediščina slovenskega podeželja. In ne bodite posebej presenečeni, če boste iz katerega izmed njih zaslišali petje in smeh. Mnogi med njimi so danes pomemben del ponudbe kmečkega turizma. Nekateri pa so ponovno postali prostor, kjer se vaščani zberejo ob posebnih dneh. Tako, kot so to nekoč počeli njihovi predniki.