Evropsko leto kulturne dediščine – Arhitekt Jože Plečnik

Slovenci smo ponosni na številne posameznike, ki so ime in sloves Slovenije ponesli po širnem svetu. Med največje može prve polovice dvajsetega stoletja zagotovo spada slovenski arhitekt Jože Plečnik.  
Ta velikan slovenske in evropske arhitekture se je rodil v letu 1872 v Gradišču, v jedru Ljubljane, Čeprav mu na začetku v gimnaziji ni šlo najbolje, ter je najprej začel kot vajenec v očetovi mizarski delavnici, je z deželno štipendijo kasneje nadaljeval šolanje v Gradcu in kasneje na Dunaju. Tam je bil po uvajalnem obdobju študent slavnega Otta Wagnerja, ki je mladega Plečnika zelo cenil. Leta 1901 je na Dunaju odprl samostojen arhitekturni atelje, ter v naslednjih desetletjih ustvaril nekaj ključnih dunajskih vil, ki so pokazale prestop iz secesijskega stila v modernizem.
Od leta 1911 je bil profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi. Tam je živel tudi med 1. svetovno vojno. V Pragi je ustvaril nekaj od svojih najimenitnejših del, ter pri tem prijateljeval s takratnim češkoslovaškim predsednikom Masarykom, ter si dolga leta v nežnem platonskem prijateljevanju dopisoval z negovo hčerko Alice.
Od leta 1921 je predaval na Tehniški fakulteti v Ljubljani, kamor se je tudi preselil. Med obema vojnama je spremenil podobo Ljubljane s svojimi arhitekturami in ureditvami. Vzporedno je v Pragi preurejal grad Hradčani v predsedniško rezidenco. Bil je tudi odličen, izviren, a zahteven pedagog. Po drugi svetovni vojni je Plečnik, malo zaradi starosti, še več zaradi svoje globoke vere in katolicizma, ostal nekoliko na obrobju. Nove generacije študentov in ljubiteljev artitekture pa tega velikana, skupaj z odmevnimi razstavami po svetu, ponovno odkrivajo.
Ljubljana brez Plečnikovih mojstrovin zagotovo ne bi bila to, kar je. Enako velja za številne druge kraje po Sloveniji, kjer je prav tako ustvarjal. Njegova imenitna dela ob Pragi in Dunaju, najdemo še v Beogradu, Zagrebu, Dalmaciji, ter še kje. 
Marsikatero njegovo delo je ostalo nedokončano, nekatera so po Plečnikovih zamislih dokončali njegovi učenci in sledilci. Veliki Jože Plečnik je umrl 7. januarja 1957, na svojem domu v ljubljanskem Trnovem. Pokopan je v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah, ki jo je sam zasnoval. Njegova brezčasna arhitektura je od leta 2015, ter nekoliko spremenjena v letu 2017, na poskusnem seznamu za uvrstitev na UNESCOV seznam svetovne kulturne dediščine. (Vir: www.mgml.si/sl/plecnikova-hisa/).