Jure Vuga

dne 01.02.2018

Jure-VugaJure Vuga, rojen 12.11.1983 v Kopru, je pesmi začel pisati v Gimnaziji Koper pod mentorstvom pesnice Ines Cergol. Leta 2009 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine umetnosti in sociologije kulture. Istega leta je pri Beletrini izšel njegov pesniški prvenec »Pod kamni plešem«. Za diplomsko nalogo Interpretacija Botticellijeve Pomladi v misterijskem kontekstu je prejel študentsko univerzitetno Prešernovo nagrado. V letih 2006/07 in 2010 je študiral v Firencah. Izpopolnjeval se je tudi v Rimu, Benetkah, Milanu in Londonu. V sklopu doktorskega študija je leta 2013 v Istituto Nazionale di Studi sul Rinascimento v Firencah opravljal delovno prakso. Leta 2015 je pri Mladinski knjigi izšla njegova druga pesniška zbirka Modri plamen. Avgusta 2016 je zagovarjal doktorsko disertacijo na Oddelku za umetnostno zgodovino FF v Ljubljani z naslovom Vpliv Hypnerotomachie Poliphili na Giorgionejevo »Nevihto«. Živi v Ljubljani in dela kot turistični vodič.


MONOKORD

Eros je počelo vsega.
Vse, kar je, je Eros. 

Eros je ribič, Eros je razodetje,
dremajoče v nasladi, labirint,
ki nima ene same poti. 

Davidova harfa je zrelo granatno jabolko,
omara, iz katere neprestano sneži. 

Bogastvo življenja je harmonija
monokordnega godala.
Eros je njegova samotna struna.

 

VRTINEC DUHA JE ATOM

Sredi vseobsegajočega uma
se iz prateme zasveti misel,
ki motrečega loči od motrenega. 

Razdružena ljubimca se zaman
skušata dotakniti skozi pajčolan.
Njuno hrepenenje zvrtinči koprene. 

Z bliskovitim sukanjem
se meglice zgostijo v trdo snov.
Tlesk biča zaneti neštete svetove,
vsrkane v krhki kristal življenja. 

Cvetovi se predramijo,
Se zmedijo in spet utonejo v zelenem morju.
Veter zašepeta, ko se brst iznedri
in plima dehtenja razneži poljano. 

In smrti ni nikjer, ne konca.
Le vrtinec, zakopan v duši snovi,
se ponovno razpre v modro ognjeno reko
kot dlan, ki se ničesar ne oklepa.